Omemba: Kristina Brenkova

»To je bil zame tak užitek – velika miza, ena lučka pa bel list pred menoj.«

»Vsega si vajen, če rišeš… In dobro prebrodiš.«

»Ta dinozaver je bil tako priden, tako dober, tako rad se je igral z otroki. Kako naj naredim tisto pošast? Sem pa naredila rumenega, sončno rumenega.«

»Ni bilo tako kot mislijo. Lahko tebi, pravi kdo, ker znaš risati. To ni nič, da ti je zato lahko.«

»Vi ste lahko desetkrat akademska slikarka, ampak ni rečeno, da ste primerni tudi za ilustracijo.«

»Ko začneš saditi, potem raste.«

»Tudi, če sem risala partizanske zgodbe, sem potem naredila veselega kuharja ali nekaj veselega zraven. Tiste žalosti nimam rada. Rada živim. Rada imam žive barve, žive ljudi, žive otroke.«

»Ne Piki Jakob, ne Maček Muri nista vzbudila nobene posebne pozornosti, ko so te knjige izšle.«

»Tiste žalosti nimam rada. Rada živim. Rada imam žive barve, žive ljudi, žive otroke.«

»Želimo si, da bi branje knjig postalo del našega vsakdana, da bi bile knjige vidne in brane tudi tam, kjer jih zdaj morda še ne vidimo.«

»branja v javnih prostorih ustvarjajo edinstvena okolja, ki navdihujejo in ustvarjajo skupnosti. Odpirajo svet knjig in branja tudi tistim, ki berejo manj.«

»Tej domačijici je po starem ime Prežihova bajta, pod katero je babica Liza, tista, ki je pod to bajto žela ajdo zadnjo bart. Zdaj je hiša vsa obnovljena z dinarji, ki so jih nabrali šolarji, z dinarji, ki so jih dali delavci, svoj kulturni davek, z dinarji, ki so jih zaslužile knjige slovenskih založb.«

»Prežih se je naenkrat zgrabil za glavo, se vrgel vznak na divan in iz njega se je iztrgal najstrahotnejši jok, ki sem ga kdaj doživel. Njegova še vedno močna ramena so se krčevito in sunkovito stresala, toda jokal je brez glasu tisti grozni jok, za katerega ni tolažbe in utehe.«

»Kot je ocenil, je imela Kristina Brenkova kot prva urednica Mladinske knjige zelo jasno predstavo o tem, kako se lotiti izdajanja.«

»Knjiga, ki naj bi bila prvenstveno namenjena mlajšim bralcem, je nedvomno zelo zanimiva tudi za odrasle, saj prinaša kronološki pregled prelomnih dogodkov, ki naj bi jih poznal Slovenec, pa tudi obilico zanimivih podatkov iz takratnega kulturnega, znanstvenega, športnega, gospodarskega in socialnega življenja.«

»Duhovita ljubezenska zgodba o debeli pekovki Margot sporoča, da ljudje na svet gledamo različno, kar je lahko dragocena obogatitev našega obzorja in življenja, saj se raznovrstni pogledi lahko dopolnjujejo in celo sobivajo.«